Nikoli nisem premišljeval na ta način, dokler tudi sam nisem ostal sam in sem si želel iti sem ter tja, pa mi je bilo nerodno samemu, dokler mi tega občutka niso spremenili igralni saloni, kjer sem se vedno dobro počutil. Kar naenkrat ko sem bil samski, so se mi porušila tla pod nogami. Kako naporno je biti sam, ko si želiš nekam iti, ko se želiš na kakšen tečaj, dopust. Nikoli prej nisem imel tega občutka, sedaj pa sem kar obsedel doma, kot da nikamor ne spadam.
Občutek je res beden, tako sem iskal tako dolgo, da je bilo že skoraj prepozno, ker sem počasi že čutil, da se nagibam k depresiji. Takrat pa sem znorel, sam sebi sem rekel, da moram med ljudi in prvi korak so bili igralni saloni, mogoče se sliši zelo čudno, vendar to je bil prostor, kjer me niso gledali čudno, če sem prišel sam.
Tako sem prebil led, prvič ko sem šel, mi je bilo zelo nerodno, kajti nisem bil preveč samozavesten, vendar so tam tako prijazni ljudje in lepa glasba, da kar kmalu zaplavaš v lepo počutje. Bil sem vesel, ker so mi igralni saloni povrnili tisti nasmeh, tisti občutek, da nisem sam, bilo je tudi veliko ljudi samih in prav lepo so se imeli, tako da nisem bil edini sam.
Danes lahko rečem, da so me igralni saloni rešili pred samoto in hvaležen sem za to. Kaj bi bilo, če bi še vedno samo sedel doma ne vem, vem pa da nič dobrega, kajti ko ti občutki enkrat dobijo, da se začneš sam sebi smiliti, je težko priti ven in vedno globje padaš. Mene so igralni saloni rešili samote, to lahko povem vsem, ki me vprašajo in ponosen sem na to, da sem si takrat upal prestopiti prag. Včasih še srečam ljudi, ko so igralni saloni za njih nekaj, kjer zgubljaš denar in čas.
…