Ko sem prvič slišala izraz depo Koper, sem si predstavljala navadno skladišče, kjer se blago samo odloži in čaka na transport. A ko sem zaradi projekta dobila priložnost obiskati to okolje, sem hitro ugotovila, da gre za nekaj veliko večjega.
Že ob prihodu me je presenetila velikost. Vrste kontejnerjev, ki so se zdele neskončne, ogromni žerjavi in ves čas nekaj v gibanju. Zdelo se mi je, kot da sem stopila v drug svet. Svet, kjer vlada popolna logistična organizacija. Takrat sem dojela, da je depo Koper pravzaprav srce pretovora, kjer se križajo poti med ladjami, vlaki in tovornjaki.
Najbolj me je navdušila učinkovitost. Vse je imelo svoj red, vsaka poteza je bila premišljena. Eden od zaposlenih mi je razložil, da mora biti vsak kontejner na pravem mestu, ker že majhna napaka lahko povzroči zamudo celotne dobavne verige. In ko sem to videla na lastne oči, sem začela spoštovati, kako zahtevno je delo, ki ga vsakodnevno opravlja ekipa v depoju Koper.
Spomnim se, da sem na ogledu srečala tudi skupino tujcev, ki so prišli preverit, kako poteka logistika. Zanje je bilo to povsem običajno. Vedeli so, da je depo Koper ena najpomembnejših točk v regiji. Meni pa je bilo zanimivo gledati njihov odziv, ker sem prvič res začutila, kako globalno pomembna je ta lokacija.
Seveda pa sem videla tudi izzive. Veliko tovornjakov, stalna časovna tekma in varnost, ki mora biti na najvišjem nivoju. A kljub temu je vse delovalo gladko. V nekem trenutku sem pomislila, da je celoten depo kot velikanski organizem, kjer vsak člen ve, kaj mora početi.
Danes, ko slišim besedo depo Koper, ne pomislim več le na kovinske kontejnerje. Vidim ljudi, ki skrbijo, da sistem deluje. Vidim procese, ki povezujejo našo malo Slovenijo s celim svetom. In vidim ponos, da imamo pri nas nekaj, kar je ključnega pomena za gospodarstvo celotne regije.…